Vnetje in protivnetna dieta. Vnetje je naraven obrambni mehanizem telesa, ki ustvari neugodne pogoje za razvoj bolezni.
Vnetje je torej obramba imunskega sistema pred patogenimi mikrorganizmi, ki povzročajo vnetja. Vnetje pa lahko nastane tudi zaradi zunanjih dejavnikov, poškodb, nekroze itd.
Kje lahko preberete še več o vnetju: [ Ссылка ]
Vnetje delimo na kronično in akutno. Primer akutnega vnetja je na primer prehlad, pa okužba mehurja. Primer kroničnega vnetja pa je kronova bolezen, luskavica, celiakija, hashimoto tiroiditis in podobno.
Vnetje odkrivamo s pomočjo laboratorijskih preiskav kot so sedimentacija eritrocitov, crp - c reaktivni protein in pa številčna koncentracija levkocitov. Praviloma so pri vnetju te vrednosti povišane.
Zato naju je zanimalo ali obstajajo protitvnetna živila ter ali bodo kaj pomagala pri vnetju, ki ga trenutno imava.
V tem videoposnetku zato vse o vnetju, katera živila so protivnetna, katera hrana vnetje potencira in kako so se midva šla protivnetno dieto.
Sicer pa so so hemogram, crp, sedimentacija eritrocitov in ostale preiskave, ki jih omenjava v tem videu del našega vsakdana. Zato da ne bi zamudili novih podobnih vsebin, ki jih objaviva vsako nedeljo, se naročite na kanal ter spremljajte kanal #MojLaboratorij oziroma obiščite stran: [ Ссылка ]
Na vašo željo pa dodajava tudi seznam živil, ki delujejo protivnetno in seznam tistih, ki se jim je bolje izogibati.
Protivnetna dieta je sestavljena iz živil, ki zmanjšujejo vnetne odzive. Ta dieta vključuje nadomeščanje sladke, rafinirane hrane s hranljivimi živili. Vsebuje tudi povečane količine antioksidantov, ki zmanjšujejo število prostih radikalov. Prosti radikali so molekule v telesu, ki lahko poškodujejo celice in povečajo tveganje za nekatere bolezni.
Protivnetna dieta tako pomeni da si poskušate vaš zajtrk, kosilo in večerjo sestaviti iz naslednjih stvari:
• zelenolistnata zelenjava vključno z ohrovtom in špinačo,
• borovnice, robide, češnje,
• rdeče grozdje,
• zeleni čaj,
• fižol in leča,
• avokado in kokos,
• ekstra deviško olivno olje,
• avokadovo olje,
• oreščki (orehi, pistacije, pinjole, mandlji, brazilski oreščki kot vir selena),
• ribe (losos, sardine),
• kurkuma in cimet,
• temna čokolada,
• zelišča in začimbe
• vitamini iz skupine B (B2, B3, B6: B2 najdemo v mandljih, kalčkih, rumenjaku pa tudi v otrobih, gobah in divjemu rižu. B3 se nahaja vneolupljenih arašidih, otrobih ter piščančjem in puranjem mesu. B6: se nahaja v sončničnih semenih, če se spomnite, sem jih jaz dajala na solato pa tudi v tuni, jetrih, orehih, lolsosu, postrveh, leči in fižolu, čičeriki ter v bananah).
Poleg prehrane pa je dobro upoštevati še nekaj splošnih napotkov:
• število obrokov zmanjšajte. Telo ima s presnavljanjem hrane veliko dela. Med vnetjem ima pa delo z vnetjem, zato 6-8 obrokov na dan ni najboljša izbira
• sladke pijače zamenjajte za vodo
• namesto sladkarij pojejte več sadja in zelenjave – zaradi vitaminov in mineralov
• prehrani dodajte prehranska dopolnila (omega-3 za tvorbo hormonov in kurkuma)
• dovolj spanja
• redna telesna aktivnost
Predvsem pa je smiselno se izogibati naslednjim stvarem:
• uživanje predelane hrane, ocvrte hrane, hitre hrane
• alkohol
• če se le da, se izogibajte mlečnim izdelkom. Še najboljši med njimi je jogurt, če jih res ne morete/želite izločiti.
• treba pa je zmanjšat tud kofein
• zmanjšati vnos kapusnic (cvetača, zelje, redkvice)
• Izogibanje glutenu
• Izgibanje živalskim trans maščobam
_____
Spremljajte nas tudi na socialnih omrežjih:
FB: [ Ссылка ]
IG: [ Ссылка ]
G+: [ Ссылка ]
Spremljajte tudi objave na omrežjih z #mojlaboratorij
_____
Glasba, uporabljena v tem posnetku:
Hallon by Christian Bjoerklund
[ Ссылка ]
